TRI DESETLETJA SKUPNEGA DELA SLOVENSKIH OBČIN

Skupnost občin Slovenije, reprezentativno združenje občin, katerega članica je tudi Občina Kozje, je 18. maja 2022 na Bledu slovesno obeležila 30-letnico delovanja. Ob jubileju ji je predsednik republike izročil zahvalo za pomembno vlogo pri povezovanju občin in sodelovanju v dobro ljudi ter države. Slavnostnega dogodka se je udeležila tudi županja Milenca Krajnc.

Temelji SOS so bili postavljeni 14. februarja 1992 v Mariboru. Gonilna sila pri ustanavljanju je bila Magdalena Tovornik, častna članica Skupnosti. Na slavnostnem dogodku je v svojem nagovoru spregovorila o pomembnih zgodovinskih dejstvih, ki so botrovala k nastanku prve slovenske skupnosti občin. Poudarila je tudi pomen lokalnih skupnosti: “Predstavniki lokalnih oblasti so temeljni graditelji demokracije, vladavine prava in spoštovanja človekovih ter socialnih pravic. To je hiša, v kateri je delo usmerjeno v zagotavljanje čim boljših pogojev za ljudi, kjer se rešujejo stvarni problemi občanov, razvija infrastruktura, zagotavlja izobraževanje, zdravstvo, kultura in vse druge dejavnosti. Država in njene institucije so le streha nad to hišo, ki naj jo varuje in ščiti.”

Od 212 občin je 179 članic SOS

Skupnost občin Slovenije (SOS) je v začetku združevala 32 članic, danes pa je s 179 članicami največja reprezentativna organizacija občin v državi.  Predsednica SOS Jasna Gabrič je v pozdravnem nagovoru povedala, da je SOS nastal pred 30 leti kot interesno združenje, ki zagovarja interese lokalnih skupnosti in ki aktivno sodeluje na mnogih področjih, pomembnih za lokalne skupnosti.  Poudarila je še: “Država je in bo tako močna, kot so močne njene manjše celice, to so občine. Zato je pomembno, da nobena občina ne ostane zadaj, da dosežemo cilj, da ne bo več 40 občin podfinanciranih, kot se dogaja danes, da dosežemo enakomeren razvoj države po celotnem teritoriju, da se zavemo širšega pomena vseh družbenih funkcij tudi na mejnih območjih ter tega, da je razvoj podeželja enako pomemben razvoju urbanih središč. S tem pridobivamo praktično vsi.« Dodala je, da si županje in župani želijo predvsem spoštljivega odnosa državne ravni in tega, da so slišani. “Župani smo poleg predsednika države edini funkcionarji, izvoljeni neposredno od ljudi, in tega dejstva se mora zavedati vsaka vlada ter se z nami ne pogajati kot s sindikati, saj smo del države, naše naloge pa so predpisane z zakonom,” je opozorila.

Občine naj imajo avtonomijo

Predsednik Republike Borut Pahor je v poudaril, da je lokalna skupnost pomembna in uspešna raven državne organizacije ter da gre za raven, ki je v najbolj človeškem stiku z ljudmi, in prihaja do splošnega spoznanja, da je dobro in pametno z občinami ne le sodelovati, temveč tudi sprejemati njihove predloge, jim pustiti precej avtonomije in jim dodeliti dovolj finančnih sredstev. Reforma lokalne samouprave, ki se je začela kmalu po ustanovitvi SOS, je bila ena najboljših strukturnih reform v državi, je prepričan Pahor. Čeprav je sam v začetku devetdesetih let imel precej dvomov v število občin, se je motil. “Izkazalo se je, da imamo pravšnje število občin,” je poudaril. Strinjal se je s predsednico SOS, da so župani, tako kot predsednik republike, neposredno izvoljeni predstavniki ljudi in skušajo izpolniti njihova pričakovanja ter jim služiti: “Razumemo, da je naša dolžnost, da z našimi ravnanji predstavljamo prav vse, ne glede na to, če se z nami strinjajo ali ne.” Ob tem je spomnil, da mnogim županom uspeva večkrat prepričati ljudi, da jih izvolijo. Ko ljudje v nekoga dobijo zaupanje, ga želijo ohraniti, četudi mu morda strankarsko ne pripadajo. »To utrdi avtoriteto župana in mu daje legitimnost, da lahko veliko postori,« je dejal Pahor, ki je SOS ob praznovanju obletnice izročil zahvalo za pomembno vlogo pri povezovanju občin in sodelovanju v dobro ljudi ter države.

Foto: Matjaž Resman