Kozje

Kozje je gručasto naselje v dolini ob zavoju reke Bistrice pod obronki Kozjaka (625 m). Je središče Kozjanskega in je med najstarejšimi kraji v tem delu Slovenije, saj je bilo prvič omenjeno že 1016. Tu so našli ostanke neolitskega in bronastodobnega naselja ter antične rimske novce. V Kozjem sta dve cerkvi, župnijska cerkev Marijinega vnebovzetja in cerkev sv. Eme. H kraju spadajo zaselki Bistri Graben, Mirje, Podreber in Šonovo.

Število prebivalcev leta 1931 je bilo 563, leta 1961 še 586, leta 1991 že 759, leta 2002 še 738 in po statističnih podatkih za leto 2019 še 634.

Naselje Kozje se omenja že leta 1016 kot dvor s 30 kmetijami. Nastalo je ob cesti Kunšperk - Pilštanj kot sejemsko naselje. Kdaj je dobilo trške pravice, ni znano. Kraj ni bil nikdar utrjen, zaradi česar je trpel ob turških vpadih, močneje ga je prizadela tudi epidemija kuge. Kozje je ponovno zaživelo proti sredini 19. stoletja. Postalo je sedež sodnega in davčnega okraja, dekanije. Razživela sta se obrt in gostinstvo, leta 1828 je dobilo tri letne sejme. Po vojni je bilo Kozje nekaj časa sedež občine in okraja, leta 1958 se je vključilo v šmarsko občino. V naselju se je razvila industrija, nekatere centralne dejavnosti, šolstvo, zdravstvo. Najstarejši trški del sestavljajo osrednji tržni prostor, obrobljen s trškimi parcelami, na katerih so se v nekoliko svobodnejši obliki formirali trški domovi. V starem trškem jedru je veliko arhitekturne dediščine, tako stanovanjskih, kot gospodarskih objektov ter cerkev sv. Eme in župnijska Marijina cerkev.

Na skalovitem Brediču nad Kozjem je nekdaj res stal grad kozjanskih vitezov. Kdaj so ga sezidali, ni natančno znano. Šele kasneje je nova gosposka v bližini Marijine cerkve v Kozjem sezidala nov grad, ki pa so ga leta 1850 podrli, medtem pa zgradili tretjega, v katerem je bil obrat tekstilne industrije Mont. Georg Matthäus Vischer je v svoji znameniti Topographii Ducatus Stiriae iz leta 1681 ohranil bakrorezno podobo starega gradu na Brediču in naselje Kozje s cerkvijo. Zgodovina sicer dopušča domnevo, da so stari grad na Brediču zadnji lastniki preprosto zapustili, ker jim njegova obrambna lega ni bila več tako pomembna. Vzrok pa je lahko bil tudi pravljični zmajev udarec z repom. Morebiti pa bi ta podatek lahko povezali s silovitim potresom leta 1511, ki je po vsej Sloveniji porušil vrsto gradov. Seveda pa je lahko grad na Brediču porušil tudi kakšen manjši potres, saj je Kozjansko znano kot potresno območje.

V trgu so danes trije muzeji, in sicer Šola moje mame, zapori in Kroflnov mlin.